V času prekinitve ognja bo Hormuška ožina v celoti odprta

V izraelskem napadu na jugu Libanona je bil danes ubit en človek, čeprav v državi od polnoči po krajevnem času velja desetdnevna prekinitev ognja med Izraelom in Libanonom, poročajo libanonski državni mediji.

Kot je poročala libanonska državna tiskovna agencija NNA, je bil v napadu izraelskega drona v mestu Kunin na jugu države ubit motorist. Libanonska vojska je sicer Izrael že zgodaj davi obtožila, da je z več "dejanji agresije" kršil dogovor o desetdnevni prekinitvi ognja.

V skladu s pogoji premirja si Izrael pridržuje pravico, da še naprej napada Hezbolah, da bi preprečil "načrtovane ali neposredne napade". Izrael je tudi napovedal, da bo ohranil desetkilometrsko varnostno območje vzdolž meje v južnem Libanonu. Dogovor o prekinitvi ognja tudi ne omenja izraelskega umika iz Libanona.

Dogovor naj bi veljal tudi za Hezbolah. Eden od poslancev proiranskega šiitskega gibanja v libanonskem parlamentu je sporočil, da bodo premirje spoštovali le če, da se bo izraelska stran vzdržala sovražnih dejanj.

Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social danes zapisal, da Izrael ne bo več napadal Libanona, ker mu ZDA to prepovedujejo. Dodal je, da dogovora o prekinitvi ognja v Libanonu ter o premirju med ZDA, Izraelom in Iranom nista povezana, bodo pa ZDA sodelovale z Libanonom in razrešile situacijo v povezavi z gibanjem Hezbolah.

"Ponovna vzpostavitev popolne in trajne svobode plovbe v Hormuški ožini je nujna in skupna prednostna naloga," je danes na družbenem omrežju X zapisala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Dodala je, da je na videokonferenci poudarila vlogo EU. Ta bi delila satelitske podatke prek Evropske agencije za pomorsko varnost (EMSA), okrepila misijo Aspides in tesno sodelovala z bližnjevzhodnimi in zalivskimi partnericami s ciljem okrepiti ta partnerstva, je naštela.

"V skladu z mednarodnim pravom mora prehod po plovnih poteh, kakršna je Hormuška ožina, ostati odprt in brezplačen," je visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas na družbenem omrežju X zapisala po videokonferenci. Vsak sistem, ki bi uvedel plačilo za pravico do prehoda "bi ustvaril nevaren presedan za svetovne pomorske poti. Iran mora opustiti vsak načrt za pobiranje pristojbin za prehod", je dodala.

Pomorsko misijo EU Aspides, ki že deluje v Rdečem morju, je po besedah Kallas mogoče hitro okrepiti v zaščito ladijskega prometa v vsej regiji.

Na videokonferenci je v imenu Slovenije sodeloval obrambni minister Borut Sajovic.

Francija in Velika Britanija bosta vodili večnacionalno misijo za zagotovitev proste plovbe skozi Hormuško ožino, ki se bo začela, ko bo v regiji dogovorjen mir, je po zaključku videokonference, ki jo je vodil skupaj s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, dejal britanski premier Keir Starmer.

"To bo strogo mirovna in obrambna misija, namenjena zagotavljanju trgovskega ladijskega prometa in v podporo pri odstranjevanju min," je na novinarski konferenci v Parizu po zaključku pogovorov z voditelji držav in vlad napovedal Starmer. Dodal je, da je "več kot deset držav že ponudilo svoja sredstva".

Nemški kancler Friedrich Merz je na tiskovni konferenci omenil, da bi Nemčija po prenehanju sovražnosti lahko v ožino napotila svoje vojaške sile, ki bi potencialno lahko pomagale pri odstranjevanju min in pomorskem ogledovanju terena, poroča AFP. Toda preden bi Berlin lahko sodeloval, je nujno potrebna "trdna pravna podlaga" na primer v obliki resolucije Varnostnega sveta ZN.

Italija je pripravljena ponuditi svoje pomorske enote za operacijo varovanja ladijskega prometa v ožini, je v Parizu dejala italijanska premierka Giorgia Meloni. A ob tem je poudarila, bi morebitno napotitev moral odobriti italijanski parlament.

Macron je po videokonferenci pozdravil današnjo iransko napoved, da bo Hormuška ožina popolnoma odprta za vsa trgovska plovila, dokler traja premirje. Voditelji, ki so sodelovali na konferenci, po njegovih besedah vse vpletene v konflikt pozivajo k "popolnemu in brezpogojnemu ponovnemu odprtju" ožine. "Poskrbeti moramo, da bo ta predlog trajen in izvedljiv," je dodal še Starmer.

Odprtje Hormuške ožine je bila ena ključnih točk v pogajanjih med Iranom in ZDA, ki bi se lahko odvili že ta konec tedna, kot je v četrtek dejal Trump in ob tem zatrdil, da so "zelo blizu" dogovoru.

Kasneje je zapisal še, da se je Iran "strinjal, da nikoli več ne bo zaprl Hormuške ožine", ki "ne bo več uporabljena kot orožje proti svetu". "DANES JE VELIK IN ČUDOVIT DAN ZA VES SVET," je dodal.

Trump se je nato v novem nizu zapisov na Truth Social zahvalil Pakistanu, ki posreduje v pogajanjih med Iranom in ZDA, ter premierju Šehbazu Šarifu in poveljniku pakistanske vojske Asimu Munirju, ki ju je označil kot "fantastična". Zahvalil se je tudi Savdski Arabiji, Združenim arabskim emiratom in Katarju za "pogum in pomoč".

Sporočil je še, da Iran s pomočjo ZDA že odstranjuje morske mine v Hormuški ožini, in ob tem znova namenil nekaj kritik zvezi Nato.

"Zdaj, ko se je situacija v zvezi s Hormuško ožino zaključila, so me vprašali, ali potrebujemo kakšno pomoč. REKEL SEM JIM, NAJ SE NE PRIBLIŽUJEJO, RAZEN ČE ŽELIJO ZGOLJ NALOŽITI SVOJE LADJE Z NAFTO. Ko smo jih potrebovali, so bili popolnoma neuporabni, pravi papirnati tiger," je zapisal.

Predsednik ZDA Trump je sporočil, da Izrael ne bo več napadal Libanona, ker mu ZDA to prepovedujejo. Dodal je, da dogovora o prekinitvi ognja v Libanonu ter o premirju med ZDA, Izraelom in Iranom nista povezana, bodo pa ZDA sodelovale z Libanonom in razrešile situacijo v zvezi z gibanjem Hezbolah.

Dodal je: "Izrael ne bo več bombardiral Libanona. ZDA so jim to PREPOVEDALE. Dovolj je dovolj!!! Hvala!"

V istem zapisu je poudaril še, da bodo ZDA "dobile ves jedrski prah", kar je že večkrat uporabil kot izraz za zaloge urana v Iranu, ki naj bi jih Teheran po trditvah Washingtona lahko uporabil za izdelavo jedrskega orožja, in da pri tem ne bo "nobene izmenjave denarja v nobeni obliki".

Priložnost, ki jo je ponudilo premirje med ZDA in Iranom, je treba kar najbolj izkoristiti za dosego trajnega miru v Iranu, je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan dejal ob odprtju diplomatskega foruma v turški Antalyi. Ob robu srečanja naj bi se nadaljevala diplomatska prizadevanja za končanje konflikta na Bližnjem vzhodu.

"Ne glede na to, kako globoka so nesoglasja, ne smemo dovoliti, da orožje ponovno zamenja besede," je dodal Erdogan. Konstruktivni dialog in diplomacijo je izpostavil kot najkrajšo pot do miru, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Erdogan ni neposredno omenil desetdnevnega premirja med Libanonom in Izraelom, a je posvaril pred poskusi spodkopavanja pogajanj. "Biti moramo pripravljeni in oprezni na izraelske poskuse, da bi minirali pogajalski proces," je dejal.

V govoru se je dotaknil tudi vprašanja Hormuške ožine. "Pravica zalivskih držav do odprtega morja ne sme biti omejena," je poudaril. Ob tem je pozval k svobodni plovbi skozi ožino, ki temelji na "ustaljenih pravilih".

Perzijski zaliv so v sredo zapustili trije iranski tankerji s skupno petimi milijoni 159-litrskih sodov surove nafte. Gre za prva iranska plovila s takšnim tovorom, ki so zapustila zaliv skozi Hormuško ožino po ponedeljkovem začetku veljavnosti njene ameriške blokade, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Tankerji Deep Sea, Sonia I in Diona so v sredo prečkali to strateško pomembno ožino, potem ko so zapustili iranski otok Harg, kjer so naložili tovor, so za AFP danes navedli v družbi za analize energetskega trga Kpler.

Njihovi cilji niso znani, vendar te ladje po navedbah AFP že več let sistematično prevažajo tovor na območje Singapurja.

Pred tem je iranski tanker s surovo nafto Perzijski zaliv nazadnje zapustil prejšnji petek.

Predsednik ZDA Donald Trump je pozdravil napoved in nato dodal, da ameriška blokada iranskih pristanišč ostaja v veljavi, dokler ne bo dosežen dogovor z Iranom.

Trump se je odzval na Aragčijevo napoved in na svojem družbenem omrežju Truth Social z velikimi tiskanimi črkami zapisal: "Iran je pravkar oznanil, da je Hormuška ožina v celoti odprta in pripravljena za neprekinjen prehod. Hvala!"

Kmalu zatem je v ločeni objavi sporočil, da bo ameriška pomorska blokada iranskih pristanišč ostala v veljavi, dokler ne bodo dosegli dogovora.

"Hormuška ožina je popolnoma odprta in pripravljena na neoviran prehod, vendar bo pomorska blokada ostala v polni veljavi, ker se tiče izključno Irana, dokler naša transakcija z Iranom ne bo 100-odstotno zaključena. TA PROCES BI MORAL POTEKATI ZELO HITRO, KER JE VEČINA TOČK ŽE DOGOVORJENA," je zapisal.

Odprtje Hormuške ožine je bila ena ključnih točk v pogajanjih med Iranom in ZDA, ki bi se lahko odvili že ta konec tedna, kot je v četrtek dejal Trump in ob tem zatrdil, da so "zelo blizu" dogovoru.

Neposredna pogajanja z Izraelom so ključnega pomena, premirje pa predstavlja pot do njihovega nadaljevanja, je danes poudaril libanonski predsednik Joseph Aoun, potem ko je ponoči med Libanonom in Izraelom začelo veljati desetdnevno premirje.

Aoun je v izjavi, ki jo je objavil njegov urad, ponovil, da je cilj Bejruta "utrditi premirje, zagotoviti umik izraelskih sil z okupiranih južnih ozemelj, dobiti nazaj zapornike in nasloviti odprte mejne spore".

Podrobnosti o sklenjenem dogovoru o prekinitvi ognja, ki jih je delilo ameriško zunanje ministrstvo, sicer niso omenjale umika izraelskih sil z juga Libanona, poroča AFP.

Izraelski obrambni minister Izrael Kac je dejal, da operacija proti libanonskemu oboroženemu gibanju Hezbolah kljub prekinitvi ognja v Libanonu še ni zaključena.

Po njegovih besedah cilj operacije ostaja razorožitev Hezbolaha. To bo po njegovih besedah treba izvesti "bodisi z diplomatskimi sredstvi bodisi z nadaljnjimi ukrepi izraelske vojske, ko se bo premirje končalo".

Dodal je, da se bodo razseljeni prebivalci, ki se vračajo na jug države, v primeru novih spopadov morali znova umakniti.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pred tem v četrtek po oznanilu predsednika ZDA Donalda Trumpa o prekinitvi ognja v Libanonu dejal, da bodo izraelske sile, ki zasedajo del ozemlja na jugu Libanona, ostale prisotne v desetkilometrskem pasu ob meji.

Glede na podrobnosti dogovora o prekinitvi ognja, ki jih je po navedbah AFP objavilo ameriško zunanje ministrstvo, si Izrael pridržuje pravico, da še naprej napada Hezbolah, da bi preprečil "načrtovane, neposredno grozeče ali že potekajoče napade". Dogovor prav tako določa, da bo Libanon "z mednarodno podporo (...) sprejel konkretne ukrepe, da bi Hezbolahu preprečil izvajanje kakršnih koli napadov na izraelske cilje".